Osnovna kondicijska priprava
Glavni cilj osnovne kondicijske priprave je izboljšanje delovne
kapacitete športnika. Višja kot je športnikova delovna kapaciteta,
lažje se bo prilagodil na povišanje tako telesnega kot tudi
psihološkega napora (Bompa, 1990). Osnovna kondicijska priprava je
nadgradnja široke osnovne priprave in ni več enaka za vse športne
panoge. Tvori širšo pripravo za različne športe, tako poznamo tudi
nogometno osnovno pripravo. Sestavljena naj bi bila iz takih
elementov, ki zagotavljajo široko pripravo. Elementi oziroma vaje
naj bi bile čim bolj podobne specifičnim nogometnim gibanjem ter
tekmovalnim zahtevam.
Sestavine osnovne kondicijske priprave so:
- razvijanje ustreznih motoričnih sposobnosti
- razvijanje splošne vzdržljivosti
- kompenzacijske vaje proti enostranosti in monotoniji (Pocrnjič,
2001)
Specialna kondicijska priprava
Je logično nadaljevanje osnovne kondicijske priprave z namenom
dvigniti nivo telesne priprave, skladno s fiziološkimi ter
metodološkimi zahtevami športa, za katerega se pripravljamo. Kadar
hočemo uspeti v specifičnem funkcionalnem razvoju športnika, mora
biti trening podoben tehničnim, taktičnim ter psihološkim zahtevam
določenega športa (Bompa, 1990). Težko je določiti mejo med osnovno
kondicijsko pripravo ter specialno pripravo, še težje pa je
določiti, ali določene vaje in naloge spadajo v osnovno pripravo ali
v specialno pripravo (Pocrnjič, 2001).
Tako poznamo kriterije o lastnostih in značilnostih specialnih vaj:
Ustrezna specifičnost, ki se kaže v več pogledih
- Kinematična – zgradba gibanj v vaji mora biti identična zgradbi
tekmovalnih gibanj ali pa čim bolj blizu. Specialna vadbo naj bo čim
bolj podobna tekmovalnim pogojem oz. situacijam.
- Funkcionalna – vaje morajo razvijati in sprožati tiste funkcije v
telesu, ki so potrebne pri tekmi.
- Dinamična – hitrost aktivnosti ter gibanja v prostoru mora biti
blizu tekmovalnim zahtevam.
Preobremenitev, trenažna obremenitev naj bi bila nekoliko višja od
tekmovalne obremenitve, tako razvijamo nekatere funkcije v telesu
ter posledično hitrejšo prilagoditev na tekmovalni napor. Glavna
preobremenitev velja v pogledu moči, hitrosti ter vzdržljivosti.
Stopnjevanje obremenitve, specialne vaje naj bi izvajali tako, da se
intenzivnost postopno zvišuje. Stopnjevanje dosežemo tudi z
večkratnim ponavljanjem specialnih vaj.
V praksi so specialne vaje tekmovalne vaje v drugačnih pogojih ali
deli tekmovalnih vaj v drugačnih pogojih. V obeh primerih pride do
povečanja hitrosti ali odpora, vendar prepogosta in prevelika
odstopanja od tekmovalnih pogojev lahko porušijo tehniko (Pocrnjič,
2001),(Cindrić, 2011).